Gradbeni in fasadni odri

Tako gradbeni kot fasadni odri spadajo med delovne odre, ki se že od nekdaj uporabljajo kot pomožne konstrukcije pri gradnji, obnovi in restavriranju objektov. Delovni odri obsegajo vse vrste odrov, ki jih ljudje uporabljamo za opravljanje dela. Najpogosteje jih imenujemo tudi gradbeni odri, v kolikor z njimi gradimo objekt ali fasadni odri, v kolikor z njimi obnavljamo samo fasado. Pod tem vidikom bi delovni oder lahko imenovali tudi restavratorski oder, s katerim restavriramo objekte in podobno. Delovne odre postavljamo tudi za montaže klim in različnih drugih napeljav ter drugih posegov na zunanjem ovoju stavb, kot je npr. montaža oken, žaluzij, rolet. Pogosto se odri postavljajo tudi za izvajanje del na strehah, kot je prekrivanje obstoječih streh, montaža sončnih elektrarn in podobno. Vsa ta poimenovanja delovnega odra so torej vezana na namen njihove uporabe.

Prvi ostanki delovnega odra segajo v čas 17.000 let pr.n.št, ko so si z njim pomagali pri ustvarjanju jamskih slikarij. Slike odrov in arheološke ostanke odrov najdemo v vseh antičnih kulturah, v srednjem veku, pri gradnji gradov in utrdb, nadalje v  renesansi. Pri svojem delu so jih uporabljali tudi veliki možje kot Leonardo da Vinci in Galileo Galilei. Vsi ti možje so ne le uporabljali gradbene odre za gradnjo svojih mojstrovin, ampak so jih tudi razvijali in oblikovali v skladu s svojimi potrebami. Zgodovinsko gledano so bili odri vedno le pomožno sredstvo za doseganje cilja, predvsem gradnjo objektov in spomenikov.

Nekdaj preprostejši in večinoma leseni odri, so danes prilagojeni kompleksnejšim objektom in gradnji. Postavitev delovnih odrov je tvegana in zahtevna naloga, zato jo je bolje prepustiti usposobljenim strokovnjakom. Pri postavljanju in razdiranju odrov uporabljamo posebne varovalne sisteme, ki omogočajo varno in relativno hitro delo.

Delo na višini je izjemno nevarno, zato je ključnega pomena, da je delovni oder postavljen in vzdrževan v skladu z zahtevami stroke in zakonodaje, ki se na tem področju v Sloveniji še oblikuje. Poškodbe na odrih se lahko pojavijo pri vseh fazah uporabe: montaži, uporabi, demontaži, prevozu, skladiščenju. Pred montažo se zato vsi sestavni deli pregledajo in za montažo se uporabijo samo brezhibni elementi odra.

Do poškodb lahko pride tudi med uporabo: to je lahko posledica slabega vremena ali mehanskih poškodb, ki jih povzročijo uporabniki odra s svojim delom. Zato je potreben redni mesečni pregled odra, ki zagotavlja varno uporabo ves čas najema. V kolikor uporabnik opazi kakšno poškodbo ali napako, jo mora sporočiti izvajalcu odra, saj bomo le tako lahko delavcem zagotovili varno delovno okolje.

Da bi bilo delo na višini varno, v podjetju Irner d.o.o. nudimo najem različnih vrst delovnih odrov. Vsi naši delovni odri dosegajo visoke standarde varnosti in kakovosti. Kot predpisuje zakonodaja, so vam zato ob prevzemu odra na voljo tudi vsi potrebni dokumenti.

Vrste odrov

Stroka pozna tri osnovne vrste odrov:

• Delovni oder, ki se uporablja kot delovna površina in na katerih stojimo, ko delamo;
• Nosilni oder, ki se uporablja za opaženje in delno tudi za delo;
• Lovilni oder, ki se uporablja kot zaščita pred padcem in delno tudi za delo.

Vsak oder lahko uvrstimo v eno izmed teh kategorij. Mi nudimo delovne in lovilne odre, z nosilnimi odri in opaži se ne ukvarjamo. V nadaljevanju bom opisal odre, ki vam jih nudimo v našem podjetju. Z izjemo lovilnih odrov, vsi ostali odri spadajo med delovne odre.

1. Lovilni odri

Lovilni, zaščitni ali varovalni odri varujejo delavce, orodje in materiale pred padcem z višine, hkrati pa zaščitijo mimoidoče.

V našem podjetju nudimo izposojo in montažo lovilnih odrov za izvajanje del na strehi. Te odre privijačimo na špirovce. Njihova uporaba in količina ter s tem cena najema ni odvisna od višine strehe. Po naših izkušnjah je do višine 8 m bolj smotrno uporabljati delovni oder, za višje strehe pa lovilni oder. Lovilni oder je zelo primeren za objekte, ki so tik ob cesti, saj njegova postavitev ne posega na cestišče in ne povzroča njegove zožitve. Negativni lastnosti lovilnih odrov sta manjša dovoljena obremenitev in sledi montaže, ki ostanejo na špirovcih.

Pogoj za montažo lovilnega odra je vidna lesena konstrukcija – špirovci. V kolikor ima streha zidan napušč - sims, uporaba takega lovilnega odra ni možna. Za take primere sicer obstajajo lovilni odri, ki se  montirajo na streho, a je njihova slabost v tem, da precej ovirajo delo. V takih primerih se večinoma poslužujemo delovnih odrov. Lovilni odri so sestavljeni iz večdelnih konzol, ograje, pohodnih elementov in mrež.

2. Gradbeni odri

Gradbeni odri so delovni odri, ki se uporabljajo pri gradnji objektov. Lahko bi jih imenovali tudi zidarski odri. Večinoma so ti odri iz jeklenih elementov. V primeru gradbenih odrov je jeklo primernejši material za odre. Ker je močnejši omogoča večje obremenitve. Čas gradnje običajno traja daljše obdobje, zato je sprejemljiva tudi večja teža elementov, ki predstavlja višji strošek prevoza in montaže.  

Glede na namen uporabe je svetla širina gradbenega odra min. 60cm, običajno pa 90cm. Postavljajo se tudi odri z delovno širino 1,2m, 1,5m, 2m in več, odvisno od potreb dela. Od namena uporabe je odvisna tudi največja dovoljena obremenitev odra po m2, ki je ima razpon od 0,75 do 6kN/m2.

Gradbeni odri so vsestransko uporabni. Uporabljamo jih od postavljanja sten tako rekoč od temeljev do postavljanja ostrešij in krovskih del pri visokih gradnjah, pri gradnji inženirskih in drugih premostitvenih objektov, pri gradnji industrijskih in montažnih objektov, pri vzdrževalnih delih na silosih in drugih industrijskih objektih, pri montažah in prenovah v industrijskih objektih, pri remontih v železarnah, cinkarnah, termoelektrarnah itd.

V preteklem stoletju so se kot gradbeni odri najpogosteje uporabljali cevni odri, saj so zagotavljali večjo stabilnost in varnost v primerjavi s predhodnimi lesenimi odri. Danes se vse pogosteje uporabljajo modularne oblike odra, predvsem zaradi hitre postavitve in prilagodljivosti. Je pa res, da povsem brez cevnih odrov ne gre in še nekaj časa ne bo šlo. Gradbene odre sestavljajo osnovni elementi: podstavki, vertikale ali okvirji, ograje, jarmi, pohodne plošče, prehodi z lestvijo, zaščitne deske, čelne ograje, diagonale, sidra. Na voljo so tudi dodatni elementi: konzole, zaščitne mreže za fasaderje in za krovce, zoženi ali razširjeni okvirji, okvirji za pločnike, zaščitni podesti nad vhodi itd. 

3. Fasadni odri

Fasadni odri so delovni odri, ki se uporabljajo predvsem za izdelavo fasad in drugih kratkotrajnejših del. Večinoma so ti odri iz aluminijastih elementov. Zaradi pogostega postavljanja in razdiranja ter prevozov ima namreč njihova teža velik vpliv na delo, prevoz in s tem tudi na celoten strošek montaže in najema. Poglavitne lastnosti fasadnih odrov so preprost sistem sestavljanja, fleksibilnost in varnost.

Svetla širina fasadnega odra je najpogosteje 60cm, lahko tudi 90cm ampak redko in le ti so na voljo samo v jekleni izvedbi, zaradi česar jih lahko štejemo med gradbene odre. V kolikor se potrebuje na odru več prostora za material, se s pomočjo konzol na odru vgradijo razširitve, ki omogočajo skladiščenje materiala in hkrati varno delo.

Fasadni odri so sestavljeni večinoma iz podstavkov, H okvirjev ali vertikal, ograj, jarmov, pohodnih plošč, prehodov z lestvijo, zaščitnih desk, čelnih ograj, diagonal in sider. Na voljo so tudi dodatni elementi: konzole, zaščitne mreže za fasaderje in za krovce, zoženi ali razširjeni okvirji, okvirji za pločnike, zaščitni podesti nad vhodi itd.

4. Premični odri

Premični odri so lahko katerikoli izmed opisanih delovnih odrov. Delovni odri imajo zaradi stabilnosti fiksne podstavke, ki so nastavljivi po višini. Pri premičnih odrih pa te podstavke nadomestimo s kolesi. Ker se s tem zmanjša stabilnost odra, se soočimo z omejitvami tako glede višine, kot tudi širine in dolžine premičnega odra. Delovna višina premičnega odra je omejena na 10,5m, s tem da mora imeti dvojno širino, to je 1,5m ali opore, ki preprečujejo prevrnitev. Dolžina premičnega odra je običajno dolžina enega segmenta odra: 3,07 ali 2,57m. Pogoj za uporabo premičnega odra je trdna in stabilna ter ravna podlaga.

5. Stopnišča

Nujen sestavni del vsakega delovnega odra je integriran sistem prehodov med etažami. Običajno ga predstavljajo prehodi z lestvijo, ki so dimenzijsko enaki pohodnim elementom in imajo integrirano odprtino za prehod in lestev. Lestev se lahko zloži in odprtina ima pohoden pokrov, tako da omogoča neovirano delo. Eden izmed načinov izdelave stopnišča, ki je hkrati tudi delovni oder, je uporaba H ali modularnega odra s prehodi z lestvijo. To je primerno za ozke in visoke odre, ki se potrebujejo za menjavo oken, šip, napeljave cevi…

Na razpolago pa so tudi prava stopnišča, ki so sestavljena iz enakih elementov kot fasadni ali gradbeni oder in dodatnih elementov v obliki pravih stopnic in posebnih ograj, ki omogočajo bolj varno in predvsem lažje vzpenjanje po odru. Mi imamo na razpolago stopnišče iz modularnega sistema odra do višine 20m.

Montažni sistemi delovnih odrov

Do začetka preteklega stoletja težko govorimo o različnih sistemih delovnih odrov, saj so za vse odre uporabljali les in vrvi oziroma žičnike. Ko govorimo o montažnih sistemih, govorimo pravzaprav o tehnologiji odrov, ki se razvija vzporedno z razvojem tehnologije na splošno in ni zaključen proces. Prvi večji korak v razvoju tehnologije odrov predstavlja prehod iz lesa na kovino, ki se je zgodil okrog leta 1930. To je bil pravzaprav sistem, ki ga še danes poznamo kot cevni oder.

1. Cevni odri

Cevni odri so delovni odri, ki se večinoma postavljajo kot gradbeni odri in delno v povezavi s fasadnimi odri, ko je potrebno narediti različne povezave ali prehode. Danes se v pravem pomenu besede uporabljajo bolj redko. Najbolj primerni so za zelo zahtevne izvedbe remontov in drugih del v industrijskih halah, kjer je prostor zelo omejen s stroji, napravami in konstrukcijami.

Cevni oder je sestavljen iz podstavkov, jeklenih cevi in jeklenih spojk, ki jih uporabljamo za povezovanje cevi. Za podeste se uporabljajo lesene podnice. Poraba cevi in spojk za pravilno sestavljen cevni oder je precej velika, kar pomeni visok strošek dela, prevoza in tudi nabave materiala.

Na terenu pogosto srečamo pomanjkljivo sestavljene cevne odre, ki le tako lahko tekmujejo s sodobnejšimi odri, a predstavljajo veliko nevarnost za delavce, ki jih uporabljajo. Večinoma nimajo dovolj ograj, manjkajo diagonale, obvezno manjkajo vzdolžne povezave pod jarmi. Prav tako nimajo vgrajenih prehodov iz etaže na etaže.

Pravilno sestavljen cevni oder vsebuje: podstavke, kovinske cevi istega premera in različnih dolžin, ki se uporabljajo za vertikale, ograje, diagonale, horizontalne povezave, opore, sidra. Te cevi so med seboj spojene z različnimi spojkami: pravokotnimi, vrtljivimi in dvojnimi. Tretji sestavni del so lesene podnice, ki služijo za podeste. Njihova širina mora biti najmanj 60 cm, debelina lesenega pohodnega elementa 4,8 cm in širina najmanj 20 cm, višina med etažami mora biti vsaj 190 cm. Ta sistem ima malo različnih delov in je zelo prilagodljiv. Cevne odre uporabimo danes tam, kjer preostalih delovnih odrov ne moremo.

2. H odri

Naslednji večji korak se je zgodil leta 1952, ko je v Nemčiji prišel na trg prvi sistemski oder. Vzporedno z njim so se oblikovali prvi standardi za odre (DIN 4420:1952-01), ki so jim kasneje sledili drugi (DIN 4422:1977-03: Premični odri; DIN 4420:1980-03: Delovni in varovalni odri; DIN 4421:1982-08: Nosilni odri; DIN 4424:1987-06: Kovinski odri).

Ta prvi sistemski oder poznamo danes kot tipski H oder. Ime izhaja iz oblike prvotnih okvirjev, ki je identičen črki H in ki se je sestavljal na pol etaže, na višini ograje. Danes je večina okvirjev pravokotne oblike. Vsaka oblika ima svoje prednosti, ime pa je ostalo enako. H oder poznamo v aluminijasti in jekleni izvedbi. Jeklena izvedba predstavlja bolj stabilen oder, ki je bolj prijazen za uporabnika. Aluminijasti H odri so bolj prijazni za monterje odra, saj so lažji. Manjša teža pomeni hitrejše delo in cenejši prevoz. H odri so ne glede na uporabljen material sestavljeni iz podstavkov, H okvirjev, ki združujejo dve vertikali in jarem, pohodnih plošč, prehodov z lestvijo, zaščitnih desk, čelnih ograj, diagonal in sider. Na voljo so tudi dodatni elementi: konzole, zaščitne mreže za fasaderje in za krovce, zoženi ali razširjeni okvirji, okvirji za pločnike, zaščitni podesti nad vhodi itd.

H odri so najbolj primerni za večje ravne površine. Zasnovani so za hitro montažo in demontažo, niso pa prilagodljivi za večje višinske razlike in druge ovire pri razgibanih objektih. V ta namen so se razvili tako imenovani modularni odri.

3. Modularni odri

Modularni odri so po hitrosti montaže in uporabnosti vmes med cevnimi in sistemskimi odri. Večinoma se spajajo s klini in rozetami. To omogoča relativno hitro postavitev, a počasnejšo kot H odri, ker je večje število sestavnih delov. Kar se tiče materiala, so lahko jekleni ali aluminijasti. Jekleni so bolj stabilni, prenesejo večje obremenitve, njihova največja slabost je velika teža. Aluminijasti so lahki in zato hitrejši za montažo, a manj stabilni in dovoljujejo manjše obremenitve. Tudi modularni odri so sistemski in dimenzijsko jih lahko kombiniramo s H odri. Imajo enake širine in dolžine polj, tako da je kombiniranje vedno možno. Modularni odri, predvsem v jekleni izvedbi, so bolj primerni za gradbene odre, marsikdaj lahko nadomestijo tudi cevne odre in jih uporabljamo pri najzahtevnejših konstrukcijah in omejenem prostoru. Lahko se uporabijo tudi kot podporne konstrukcije in kot nosilni odri. Modularni odri v aluminijasti izvedbi se uporabljajo bolj kot zaščitni in  fasadni odri, predvsem za kratkotrajna dela ali na mestih, kjer je pomembna majhna lastna teža.

To so primeri, ko oder postavljamo na obstoječih strehah ali drugih obstoječih konstrukcijah.

Modularni odri so izjemno vsestranski. Do določene mere jih lahko uporabljamo tudi pri postavitvi prireditvenih odrov, razstavnih konstrukcijah, konstrukcijah za ozvočenje in osvetlitev itd. Za te namene so na voljo tudi namenski dodatni elementi. Ena izmed možnosti uporabe modularnih odrov so tudi začasne zaščitne strehe za obnavljanje objektov ali začasne hale. Modularni odri so sestavljeni iz podstavkov, vertikal, ki imajo na pol metra rozete, jarmov različnih dolžin, ograj, diagonal, pohodnih elementov, zaščit pohodnih elementov, talnih zaščit. Na voljo so tudi premostitveni nosilci, nosilci za podeste in drugi elementi… Vsi ti elementi so na voljo v različnih dolžinah in širinah. Višino podestov lahko pri modularnem odru spreminjamo tudi ko je postavljen in sicer glede na višino rozet, ki so na vertikalnih palicah. Višino podestov lahko določamo na pol metra kadarkoli med uporabo. Modularni oder za svojo konstrukcijsko stabilnost ne potrebuje podestov, medtem ko je pri H odru podest sestavni element same konstrukcije.

Zaradi svoje varnosti se odločite za uporabo odra pri svojem delu!

Do nedavnega in v Sloveniji marsikdaj še danes prevladuje mnenje, da je namen odra v tem, da nam omogoči opraviti neko delo.

Mi se s tem ne strinjamo. Kot kaže razvoj varnosti pri delu v razvitem svetu, je namen odra vedno bolj v tem, da čimbolj zavaruje uporabnika. Šele v 21 stoletju je prišla na prvo mesto varnost uporabnika in vedno bolj prihaja v ospredje tudi varnost postavljalca odra. Razvijajo se sistemi, ki so bolj varni za postavljanje in razstavljanje.